ZNESKI IZVZETI IZ ZASEGA V OSEBNEM STEČAJU

Stečajni zakon napotuje na uporabo 101. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja. Prejemki našteti v tem členu (101. člen ZIZ) so izvzeti iz zasega. To pomeni, da niso namenjeni poplačilu upnikov. Ne glede na to ali se nad dolžnikom vodi izvršba ali osebni stečaj, zneski iz 101. člena ZIZ vedno ostanejo dolžniku. Zakon jih določa taksativno, kar pomeni, da se jih ne more širiti. Omejitev je določena zaradi varstva dolžnika, kot tudi upnikov.

Veliko vprašanje je povezanih s prejemki iz 3. točke 101. člena ZIZ, predvsem zaradi mešanice predpisov, ki ta del ureja. Tretja točka določa, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre). Za pravilno odločitev, kaj po tej točki ne spada v stečajno maso moramo poznati pravila, ki urejajo pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, pa tudi sodno prakso (Cst 159/2014 z dne 24.4.2014). Denarna socialna pomoč zagotavlja upravičencu nujna sredstva za preživetje, z varstvenim dodatkom pa se upravičencu zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.).

Pogosta so tudi vprašanja glede pravilne uporabe 7. točke 101. člena ZIZ. Ta določa, da se sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka. V tem delu moramo poznati določila ZUPJS, ZSV in ZPIZ-2. 7. točka 101. člena ZIZ govori o zneskih, ki jih upravičenec (v našem primeru dolžnik) prejme, a so namenjeni za plačilo pomoči, ki mu jo nudijo tretje osebe. Torej gre za znesek, ki ga prejme dolžnik, da lahko plača tisto pomoč, ki mu je odobrena. Za tiste, ki vas problematika teh zneskov zanima je zanimivo branje odločbe pod opr. št. Cst 109/2018 (St 55/2016) z dne 14.3.2018.

V nadaljevanju je nekaj odločb višjega sodišča, ki odgovarjajo na vprašanja glede zneskov iz 101. člena ZIZ. Poseben primer so potni stroški, ki po določilu 37. člena ZDoh štejejo med dolžnikove prejemke povezane z delom in so kot taki predmet zasega v obeh postopkih. Posebnost je njihova pravna kvalifikacija v postopku osebnega stečaja. V osnovi so ti stroški prejemek, ki je povezan z delom in spadajo med dolžnikove dohodke (3. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 v zvezi s 37. členom ZDoh-2). V izvršbi so potni stroški vedno predmet zasega in sredstvo za poplačilo upnika. V stečaju je njihova usoda različna. Stečajno sodišče jih v določenih primerih kvalificira kot stroške stečajnega postopka (354. člen v zvezi z 9. točko 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP). Taka možnost je bolj življenjska, podlago pa je sodna praksa našla v določbah ZFPPIPP. V izvršbi so ti stroški vedno predmet rubeža, saj ZIZ možnosti za drugačno kvalifikacijo nima. Kakšen je postopek z dolžnikovim predlogom za izvzem potnih stroškov, izhaja iz odločbe Cst 303/2018 z dne 20.6.2018 (St 1453/2016). Bistveno je, da o takem predlogu primarno odloča upravitelj. Če predlogu za izvzem nasprotuje, o njem odloči sodišče.

Tudi pri prejemkih za malico se dolžniki lahko znajdejo v različnih položajih. Prejemek dolžnika za prehrano med delovnim časom ni izvzet iz zasega, torej je namenjen za poplačilo upnikov. Vprašanje, kaj v primeru, ko delodajalec zagotavlja organizirano prehrano, se je izpostavilo v zadevi pod opr. št. Cst 298/2015 z dne 28.5.2015. Upnik je predlagal, da sodišče dolžniku naloži, da znesek, ki bi ustrezal mesečnemu prejemku za malico vrne v stečajno maso. Sodišče predlogu ni ugodilo in je pojasnilo, da hrana je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa gre za obliko premoženja, ki je namenjena prehrani delavca med delom, z lastnostjo, da z uporabo preneha. Zato tudi denarno nadomestilo za to premoženje ne sodi v stečajno maso.

Pogosti so predlogi dolžnikov za izvzem vračila preveč plačane akontacije dohodnine (Cst 8/2017 z dne 11.1.2017). V to skupino zahtev spada tudi zahtevek za izvzem vrnjenega zneska poračuna plačnih nesorazmerij za obdobje pred začetkom stečaja (Cst 145/2015 z dne 11.3.2015) in zahteva za izvzem ljubilejne nagrade (Cst 711/2016 z dne 15.11.2016 - St 4732/2015). V takih primerih je sodna praksa enotna - ni pomembno, kdaj je nastala pravna podlaga za vračilo teh zneskov, pomembno je, da ne gre za zneske iz 101. člena ZIZ in pomemben je čas, ko jih dolžnik prejme na svoj račun (Cst 405/2017 z dne 18.7.2017).