top of page
  • majalajevec

ZASEG PLAČE V OSEBNEM STEČAJU-II.

Če je stečajni dolžnik zaposlen, sodišče izda sklep o izterjavi njegovih stalnih prejemkov. Sklep o izterjavi vroči dolžniku in njegovemu izplačevalcu prejemkov (ta sklep se ne objavi na Ajpes-u). Od prejema sklepa dalje se šteje, da je delodajalec seznanjen s svojo obveznostjo določeno v sklepu in s posledicami napak pri realizaciji sklepa (3. 4. in 5. odstavek 393. člena ZFPPIP). Z dnem vročitve sklepa o izterjavi delodajalcu je opravljen rubež dolžnikovih prejemkov (2. odstavek 107. člena ZIZ, enako izhaja tudi iz 132. člena ZFPPIPP), ki od takrat dalje, v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso (2. točka prvega odstavka 393. člena ZFPPIPP).

Sodišče naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa rubljive zneske namesto dolžniku, izplačevati na fiduciarni račun upravitelja (1. odstavek 393. člena ZFPPIPP). V prvem odstavku 393. člen ZFPPIPP govori o prejemkih, ki sodijo v stečajno maso, zato posebej ne omenja zneskov iz 101. člena ZIZ, saj ti v stečajno maso ne sodijo. To pa pogosto zmoti delodajlce.


Sodišče v sklepu o izterjavi ne navede dolžnikovega delodajalca, tako velja izdani sklep tudi, če dolžnik med postopkom zamenja zaposlitev. ZFPPIPP napotuje na uporabo 1. in 2. odstavka in prvega stavka 3. odstavka 133. člena ZIZ, ki določajo, da:

v primerih, ko dolžniku preneha delovno razmerje pri delodajalcu, kateremu je bil vročen sklep o izvršbi in ima dolžnik novega delodajlca, velja že izdani sklep o izvršbi tudi za novega delodajalca (to je tudi razlog, da sodišče v sklepu delodajlca ne navaja poimensko). Sklep o izvršbi učinkuje od dneva, ko ga novi delodajalec prejme.

Položaj dolžnika, ki med postopkom osebnega stečaja zamenja delodajlca, je drugačen, kot če to stori v izvršbi. ZFPPIPP dolžniku nalaga, da o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP) obvesti upravitelja. Neobveščanje upravitelja je razlog za ugovor proti odpustu. Obveznost obveščanja o spremembi delodajlca načeloma velja tudi za dolžnika, ki ni predlagal odpusta ali je bil ta zavrnjen (Cst 166/2018 z dne 10.4.2018). V takem primeru je dolžnikov položaj primerljiv s položajem dolžnika v izvršbi, saj upravitelj nima vzvoda, da bi ga prisilil k obveščanju o delodajalcu oz. k iskanju zaposlitve. Vprašanje je, kakšna je v takem primeru obveznost dolžnikovega delodajalca.

37 views0 comments

Recent Posts

See All

Stečajni zakon napotuje na uporabo 101. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja. Prejemki našteti v tem členu (101. člen ZIZ) so izvzeti iz zasega. To pomeni, da niso namenjeni poplačilu upnikov. Ne gle

Tudi v postopku osebnega stečaja sodišče seže na dolžnikove prejemke vedno, kadar je dolžnik zaposlen. Dolžnik že v predlogu za začetek stečajnega postopka pove ali je in kje je zaposlen, poizvedbe p

bottom of page