ZASEG PLAČE V OSEBNEM STEČAJU - I

Tudi v postopku osebnega stečaja sodišče seže na dolžnikove prejemke vedno, kadar je dolžnik zaposlen. Dolžnik že v predlogu za začetek stečajnega postopka pove ali je in kje je zaposlen, poizvedbe pa opravi tudi stečajni upravitelj ali sodišče. Na podlagi sklepa o zasegu dolžnikovih prejemkov iz 393. člena Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), sodišče seže na razpoložljiv del prejemkov. Ta je zaradi varstva dolžnikovega socialnega položaja in položaja oseb, ki jih je dolžan preživljati, omejen. Omejitve so enake kot v izvršbi, saj ZFPPIPP napotuje na uporabo pravil 101. in 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Kljub uporabi istih pravil pa se postopka med seboj razlikujeta. Da lahko 101. in 102. člena ZIZ pravilno uporabljamo, moramo tudi v stečaju poznati še pravila Zakona o minimalni plači (v nadaljevanju ZMinP), Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), Zakona o uveljavljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Plača in drugi stalni prejemki stečajnega dolžnika predstavljajo premoženje, ki spada v stečajno maso (389. člen ZFPPIPP), to pomeni, da so ti zneski, v razpoložljivem delu, namenjeni poplačilu upnikov.

Določbe ZIZ in ZFPPIPP, ki urejajo zaseg dolžnikovih prejemkov, so skope. Skupaj z ostalimi predpisi, ki urejajo to področje predstavljajo zapleteno kombinacijo, ki pri realizaciji teh sklepov pogosto povzroča težave. V stečaju so pritožbe upnikov zaradi nepravilnosti pri zasegu redke, saj se upniki zanašajo na nadzor upravitelja. Delo upraviteljev otežuje precej neenotna sodna praksa, spremembe zakonodaje, predvsem socialnovarstvene in iznajdljivi dolžniki. V pomoč pri reševanju pravnih vprašanj tega dela stečajnega postopka nam služi obsežna in precej enotna sodna praksa izvršilnih postopkov. Pri uporabi sodne prakse iz izvršbe pa ne smemo pozabiti na temeljno razliko med postopkoma, ki ju loči na singularno in generalno izvršbo.

---