Strokovna pobuda za spremembo sodnih počitnic

Nedavne izkušnje z omejitvami poslovanja sodišča zaradi ukrepov COVID-19 in analiza negativnih posledic teh omejitev so dobra priložnost, da se znova pretehta tudi primernost in ustreznost splošne ureditve sodnih počitnic v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS). Podpisani predstavniki strokovne javnosti smo z uporabo v pravni stroki splošno uveljavljene metode, ki je razložena v Strokovni utemeljitvi v nadaljevanju, analizirali ustreznost pravnih posledic sodnih počitnic v sedanjem 83. člena ZS.

Analiza pokaže, da je sedanja ureditev nefunkcionalna, zato predlagamo, da se 83. člen ZS spremeni tako, da se glasi: »83. člen (sodne počitnice) (1) Sodne počitnice trajajo od 15. julija do 15. avgusta. (2) V času sodnih počitnic za vse zadeve, razen za nujne zadeve, nastanejo te pravne posledice:

1. procesni roki ne tečejo,

2. sodišče lahko razpiše ali preloži narok v čas sodnih počitnic samo, če s tem soglašajo vse stranke.

(3) Nujne zadeve iz prejšnjega odstavka so:

1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,

2. postopek v zadevah zavarovanja,

3. izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,

4. nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

5. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

6. spori za objavo popravka objavljene informacije,

7. popis zapustnikovega premoženja,

8. zadeve prisilne poravnave in stečaja,

9. druge zadeve, za katere tako določa zakon.

(4) Če je pisanje v zadevi, ki ni nujna, vročeno v času sodnih počitnic, začne procesni rok teči prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic.«

Strokovna pobuda za spremembo ureditve sodnih pocitnic Po naši presoji je sprememba ureditve, ki jo predlagamo, primernejša od razmišljanj, ki smo jih zasledili v izjavah predstavnikov ministrstva, da naj bi se v letošnjem letu sodne počitnice skrajšale, da se omilijo negativne posledice, ki so nastale zaradi omejitev poslovanja sodišč v zvezi z ukrepi COVID-19. Te negativne posledice je mogoče veliko bolj učinkovito odpraviti s predlagano spremembo 83. člena ZS, katere prednost je seveda tudi ta, da bo ureditev primernejša in bolj funkcionalna tudi v vseh naslednjih letih. Notarska zbornica predsednica zbornice Sonja Kralj Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., odvetnik in partner Uroš Pogačnik Odvetniška pisarna Matej Erjavec in partnerji, d.o.o., odvetnik in partner Matej Erjavec Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., odvetnik in partner Gregor Peljhan Odvetniška pisarna Zaman in partnerji d.o.o., odvetnik in partner Marko Zaman Maja Lajevec dr. Nina Plavšak Notar Bojan Podgoršek [podpisano v skladu z Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT in 46/14) z izmenjavo elektronskih sporočil]

Strokovna pobuda za spremembo ureditve sodnih pocitnic Strokovna utemeljitev pobude

1. Izhodišče: namen (ratio legis) sodnih počitnic Po 83. členu ZS ob nastopu sodnih počitnic nastopijo te pravne posledice: Prve tri pravne posledice imajo značilnosti prepovedi, naslovljene na sodišče.

To pomeni, da sodišču prepovedujejo (1) opravljati naroke, (2) odločati in (3) vročati sodna pisanja. Ko presojamo, ali so te pravne posledice primerne in smotrne, moramo izhajati iz namena, zaradi katerega jih zakon določa, oziroma iz cilja, ki ga zakonska ureditev želi doseči. Pri presoji namena sodnih počitnic moramo upoštevati, da je sodnik je dominus litis, ki samostojno odloča o tem, kdaj bo v posameznem postopku izvedel posamezna procesna dejanja (na primer razpisal narok). Vsi roki, ki jih procesni zakoni določajo za odločanje sodišča oziroma izvedbo procesnih dejanj sodišča, so instrukcijski roki. Zamuda instrukcijskega roka ne povzroči prenehanje pravice (pristojnosti) sodišča opraviti to procesno dejanje. To pomeni, da sodnik (sodišče) lahko odide na dopust, kadar želi (ob upoštevanju razporeda glede odločanja o nujnih zadevah), in za to, da bi mu omogočili nemoten dopust, ni potrebna nobena pravna posledica, določena v 83. členu ZS. Procesni roki za procesna dejanja strank pa so prekluzivni. To pomeni, da njihova zamuda povzroči izgubo pravice opraviti to procesno dejanje (na primer vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo) ali druge negativne posledice za stranko (na primer izdajo zamudne sodbe v primeru zamude roka za odgovor na tožbo ali negativne posledice izostanka z naroka). Zato lahko sklenemo, da je edini razumen namen pravnih posledic sodnih počitnic, strankam sodnih postopkov omogočiti, da lahko v času sodnih počitnic načrtujejo dopust brez bojazni, da bi med njihovo odsotnostjo zaradi dopusta zanje nastale negativne procesne posledice. Ta namena (omogočiti odsotnost zaradi dopusta) je mogoče doseči z znatno manjšim obsegom omejitve poslovanja sodišč, kot je to poslovanje omejeno zaradi pravnih posledic, določenih v 83. členu ZS.

2. Splošna prepoved opravljanja narokov ni smotrna V času trajanja sodnih počitnic splošna prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah ni potrebna. Pogosti so namreč položaji, da sodišče narok preloži na določen čas. Taka preložitev bi morala biti dovoljena tudi na čas sodnih počitnic, če s tem soglašata obe stranki (ker na primer za čas, na katerega je preložen narok, ne načrtujeta odsotnosti zaradi dopusta). To pomeni, da bi za dosego namena sodnih počitnic zadoščala prepoved sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki.

3. Prepoved sodiščem, da odločajo, ni potrebna in tudi ni v skladu z namenom sodnih počitnic Kadar v zadevi odloča sodnik posameznik, strokovni sodelavec ali samostojni sodniški pomočnik, odločitev oblikuje sam, ne da bi moral biti v prostoru, v katerem sprejme odločitev prisoten še kdor koli drug. Pri senatnem sojenju pa je za odločitev potrebna zgolj prisotnost članov senata. Površni pravniki zmotno enačijo prepoved odločanja s prepovedjo opravljanja narokov, ker imajo v mislih položaj, ki je tipičen le za civilni pravdni postopek, v katerem lahko sodišče po splošnem pravilu, ki izhaja iz

1. (1)  sodišča ne opravljajo narokov (prvi odstavek 83. člena in prvi stavek prvega odstavka 83.a člena ZS),

2. (2)  sodišča ne odločajo (prvi odstavek 83. člena in prvi stavek prvega odstavka 83.a člena ZS),

3. (3)  sodna pisanja se ne vročajo (tretji odstavek 83. člena in drugi stavek prvega odstavka 83.a člena ZS) in

4. (4)  procesni roki ne tečejo (tretji odstavek 83. člena in drugi stavek prvega odstavka 83.a člena ZS).

Strokovna pobuda za spremembo ureditve sodnih pocitnic prvega odstavka 291. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP) odloči o tožbenem zahtevku samo po opravljenem naroku za glavno obravnavo. Če naroka za glavno obravnavo ni mogoče opraviti, sodišče ne more odločiti, ker bi bila taka odločitev v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP. To pomeni, da prepoved odločanja pri tem položaju izhaja že iz splošnega pravila ZPP. Po posebnih procesnih pravilih, ki se uporabljajo za posamezne vrste civilnih sodnih postopkov, pa sodišča odločajo zunaj naroka. Mesečno število odločb, izdanih v teh postopkih, pa nekajkrat presega število odločb, izdanih v pravdnih postopkih. Med take postopke spadajo zlasti: Zato ni razumnih razlogov za prepoved odločanja, določeno v 83. členu ZS, saj ta prepoved ni potrebna za dosego namena sodnih počitnic.

4. Prepoved sodiščem, da vročajo sodna pisanja, ni potrebna in tudi ni v skladu z namenom sodnih počitnic Prepoved vročati sodna pisanja ni potrebna za zadržanje teka procesnih rokov za procesna dejanja strank. Zadržanje teka procesnih rokov je namreč samostojna pravna posledica, ki nastopi tudi, če je sodno pisanje vročeno v času, ko je tek procesnih rokov zadržan. V tem primeru začne procesni rok teči, ko preneha pravni položaj, ki povzroči zadržanje. Torej, ko potečejo sodne počitnice (primerjaj drugi stavek tretjega odstavka sedanjega 83. člena ZS). Morda ni odveč opozoriti, da prepoved vročanja sodnih pisanj ni le nepotrebna, temveč je tudi nedosledna. Tudi vročitev nekaterih pisanj strank (na primer vročitev tožbe) namreč povzroči začetek teka prekluzivnega procesnega roka za procesno dejanje stranke (na primer vložitev odgovora na tožbo). Po drugi strani pa prepoved vročanja sodnih pisanj zlasti na večjih sodiščih povzroča številne izvedbene zaplete oziroma zastoje, saj morajo po prenehanju te prepovedi opraviti nesorazmerno veliko število vročitev, ki bi jih, če prepovedi ne bi bilo, lahko opravljala sproti.

• –  zemljiškoknjižni postopki, v katerih sodišča v skladu s 123. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) praviloma (v več kot 99% zadev) odločajo zunaj naroka,

• –  registrski postopkih, v katerih sodišča v skladu z 32. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) prav tako praviloma odločajo zunaj naroka, in

• –  postopki zaradi insolventnosti, v katerih sodišča v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) večino odločitev sprejme zunaj naroka.