Osebni stečaj in odpust obveznosti po noveli ZFPPIPP-H

1.11.2023 je začela veljati novela ZFPPIPP-H, ki je prinesla precej sprememb tudi v postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Cilji zakonodajalca so enaki ciljem, ki so jih zasledovale tudi predhodne spremembe ZFPPIPP:

- boljše poplačilo upnikov,

- večji nadzor nad stečajnim dolžnikom med postopkom osebnega stečaja in odpusta in

- varstvo položaja dolžnika v postopku.

Vprašanje, ki si ga vsi zastavljamo je, ali bodo spremembe res končno odkljukale vse tri gornje cilje in bo postopek osebnega stečaja in odpusta tudi s kasnejšimi spremembami lahko le boljši in boljši. Kot rečeno je sprememb precej. Moje mnenje pa, da jih večina ne pelje do zadanih ciljev. Povzročile bodo veliko dodatnega dela sodišču, sive lase upnikom in ne preveč težav dolžnikom.

V nadaljevanju na kratko o bistvenih spremembah:

1.) V preteklosti je težave v postopku osebnega stečaja povzročal 395. člen ZFPPIPP, ki določa posebna pravila o prodaji dolžnikovega premoženja. Pred novelo je moral upravitelj zagotoviti izselitev dolžnika iz nepremičnine, ki predstavlja stečajno maso. Stečajni upravitelj je moral deložacijo dolžnika opraviti po pravilih, ki veljajo za prisilno izselitev dolžnika v izvršbi, na enak način, kot to opravi izvršitelj. Upraviteljem je to povzročalo precej težav, saj je njihov način in organizacija dela drugačna, kot izvršiteljeva. A to ni bil razlog za spremembo 395. člena ZFPPIPP. Prisilna izselitev v osebnem stečaju dolžniku ni dajala istih varovalk položaja v postopku, kot ga ima dolžnik v primerljivi izvršbi. Kot največja težava se je izpostostavil potencialno neustaven položaj stečajnega dolžnika, saj izselitve iz nepremičnine, ki je njegov dom ni mogel odložiti (razen če se je upravitelj s tem strinjal) niti v primeru posebno upravičenih razlogov na njegovi strani, ki bi lahko takojšnjo izselitev začasno odložili. Zakonodajalec je težavo zaznal in spremenil 395. člen ZFPPIPP. Za opravo deložacije stečajnega dolžnika iz nepremičnine ima sedaj upravitelj možnost, da v imenu stečajne mase kot upnika, vloži predlog za izvršbo. Izbrani izvršitelj bo v izvršilnem postopku deložiral dolžnika iz nepremičnine, dolžnik pa bo s prejemom sklepa o izvršbi pridobil možnost uporabiti vsa pravna sredstva, ki jih nudi ZIZ dolžnikom, kadar se jih deložira iz nepremičnine, ki je njihov dom. Prisilna izselitev dolžnika je v izvršbi povezana s precej stroški za opravo neposrednih izvršilnih dejanj. Stroške v izvršbi zalaga upnik, torej stečajna masa, kar v resnici pomeni, da jih zalagajo upniki stečajnega dolžnika. Potrebne stroške za delo izvršitelja izvršilno sodišče odmeri upniku, kot nadaljnje izvršilne stroške. Tak sklep je izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik lahko odmerjene stroške izterja od dolžnika. Ker pa je dolžnik v osebnem stečaju je jasno, da teh stroškov od njega ne bo mogoče izterjati. Posledica te spremembe bo verjetno ta, da se bodo nepremičnine v osebnem stečaju prodajale zasedene (dolžnik bo lahko ves čas do prodaje nepremičnine, živel v njej), po ceni, kot da je nepremičnina prazna. Kupec, ki bo nepremičnino kupil v stečaju, bo torej tisti, ki bo moral stečajnega dolžnika izseliti. To bo lahko storil preko izvršilnega postopka, kar mu jasno omogoča novela, ki v dopolnjenem 395. členu določa, da lahko kupec nadaljuje že začeto izvršbo za izselitev dolžnika ali pa predlog za izvršbo za dolžnikovo izselitev vloži sam.

2.) Prav tako so upnikom težave povzročali sklepi o končanju postopka osebnega stečaja. Tak sklep je izvršilni naslov za vložitev izvršbe zoper stečajnega dolžnika, za izterjavo tistih terjatev, ki so bile v stečaju priznane in neplačane. Upniki so v izvršbi terjali od dolžnika tudi zakonske zamudne obresti. Šteli so, da so do nih upravičeni na podlagi pravila 256. člena ZFPPIPP. V postopku izvršbe velja načelo stroge formalne legalitete. To pravilo določa, da izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršilni naslov – sklep o končanju postopka osebnega stečaja in seznam neplačanih priznanih terjatev - zamudnih obresti praviloma ni vseboval, zato so izvršilna sodišča predloge upnikov za priznanje obresti, zavračala. Po novem (396. členu ZFPPIPP) so obresti del izvršilnega naslova, zato bo njihova izterjava možna tudi v izvršbi.

3.) Kaj se zgodi, če dolžnik med postopkom osebnega stečaja umre? V preteklosti so bile odločitve sodišč precej različne. Novela je smrt dolžnika med postopkom uredila v novem 396.a členu. Komplicirana vsebina člena enostavo povedano določa, da se po dolžnikovi smrti postopek nadaljuje nad stečajno maso. To pomeni, da ni več prekinjanja ali celo ustavljanja postopka. Namen osebnega stečaja je poplačilo terjatev upnikov, ki se mora uresničiti tudi v primeru dolžnikove smrti.

V nadaljevanju sledi pregled sprememb postopka odpusta obveznosti. Kaj moramo vedeti o njem? Ne gre za samostojen postopek, ampak postopek, ki lahko teče le v okviru osebnega stečaja. Postopek se lahko začne le na dolžnikov predlog o katerem sodišče odloči s sklepom o začetku postopka odpusta. Sodišče dolžniku določi preizkusno dobo, torej dobo v kateri se ugotavlja ali dolžnik izpolnjuje pogoje za pravno dobroto odpusta. Če dolžnik uspešno prestane določeno preizkusno dobo, se mu obveznosti odpustijo. Z odpustom prenehajo dolžnikove obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja in jih dolžnik ni mogel poplačati iz premoženja, ki ga je imel, niti s tistim, ki ga je med postopkom pridobil. Odpust močno poseže v upnikovo pravico do zasebne lastnine. Zato se v postopku utemeljeno pričakuje, da so dolžnikova ravnanja strogo nadzorovana in usmerjena v prizadevanje, da se poplača čim več dolgov.

1.) Odpust je namenjen vestnemu in poštenemu dolžniku. Namen odpusta je, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Podčrtana besedna zveza je novost, ki naj bi po mnenju zakonodajalca dolžnika spodbudila k aktivnemu ravnanju, saj so pogosti očitki dolžnikom, da so v postopku preveč pasivni in le čakajo na konec preizkusne dobe. Že pred spremembo je sodna praksa stala na stališču, da mora biti dolžnik v postopku aktiven. Ker dolžnik v postopku ni ustrezno nadzorovan, je njegova aktivnost dejansko merljiva le z višino premoženja, ki ga v tem času ustvari. Ker je tega premoženja pregovorno zelo malo, se torej aktivnost dolžnika meri bolj kot ne po vsebini poročil, ki jih pošilja upravitelju, njegovi natančnosti pri izpolnjevanju papirnih zahtev postopka in izpolnjevanju drugih, nezahtevnih nalog med postopkom.

2.) Na odpust obveznosti negativno vplivajo določena ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo oviro za odpust ali pa zlorabo pravice do odpusta. Posledice ene in druge se razlikujejo.

2.a) Ovire za odpust so ravnanja dolžnika, ki imajo podlago v sodni odločbi in jih ZFPPIPP taksativno našteva - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu razen izjem; odločitev o odpustu od katere še ni preteklo 10 let - obveznosti so bile dolžniku odpuščene, odpust je bil razveljavljen, odpust je bil zavrnjen zaradi kršitev dolžnikovih obveznosti med postopkom. Sodišče na ovire za odpust pazi po uradni dolžnosti. Preverja jih dvakrat - prvič ko odloča o začetku postopka odpusta in drugič pred izdajo sklepa o odpustu. Pred novelo sodišče ni imelo možnosti presoje, kako so dolžnikove kršitve, ki so pripeljale do zavrnitve odpusta dejansko vplivale na tek postopka, na čas in obseg unovčenja dolžnikovega premoženja, prav tako ne odnosa dolžnika do teh kršitev. Vsaka zavrnitev odpusta je pomenila, da dolžnik nadaljnih deset let ne more predlagati ponovnega odpusta. Ustavno sodišče je v dveh odločbah - opr. št. U-I-512/2018 z dne 23.4.2020 in U-I-464/2020 z dne 1.12.2020, opozorilo na te različnosti vsakega posameznega primera. Po noveli ima dolžnik možnost predlagati odpust obveznosti, še pred iztekom desetih let od prve zavrnitve. Izkazati mora, da kršitve zaradi katerih je bil odpust zavrnjen niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Kaj to za stečaj pomeni? Predvidevam, da bodo vsi dolžniki, ki jim je bil odpust zavrnjen poiskusili z novim predlogom. Dokazno breme je na njihovi strani, saj bodo morali v predlogu izkazati vpliv kršitve v prejšnjem postopku na stečajno maso. Če jim bo to uspelo, se bo vodil prazen stečaj, saj je bilo premoženje dolžnika v predhodnem postopku že prodano. To pomeni, da bo tekel postopek stečaja in odpusta izključno zaradi možnosti dolžnika, da se mu obveznosti odpustijo.

2.b) Zloraba pravice do odpusta je ravnanje dolžnika, ki je v nasprotju z obveznostmi, ki jih dolžniku nalaga zakon. Zloraba pravice do odpusta se lahko uveljavi le z ugovorom in sodišče na ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice ne pazi po uradni dolžnosti. ZFPPIPP v 399. členu določa ravnanja dolžnika, ki so določena kot domneve zlorabe pravic dolžnika v postopku. Take domneve upniku ali/in upravitelju v postopku olajšajo dokazovanje. Ker so izpodbojne, jih lahko dolžnik v postopku ovrže. Obstoječim domnevam je novela ZFPPIPP-H dodala še tri nove. Dve sta taki, ki predstavljata precej pogost ugovorni razlog in je sodne prakse o kršitvah, ki jih določata novi domnevi precej in je enotna (če stečajni dolžnik v stečajnem postopku namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti.” in ”če stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju sklene pravni posel v nasprotju z določbami tega zakona.”).

Posebna je zakonska domneva iz 6. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ta določa da se šteje da stečajni dolžnik zlorablja pravico do odpusta, če si v preizkusni dobi “v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si dolžnik ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev, ali če zaradi ravnanja dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatve v tej višini, razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti.”

Domnevo sestavljajo štiri povedi, ki so vsaka zase svoje pravilo. Vsebinsko gre za domnevo domneve. Prav tako iz vsebine ni jasno ali gre morda za nov pogoj za odpust ali morda za vrednostno opredelitev definicije namena odpusta. Tudi postopkovno bo to novo pravilo v praksi povzročalo težave, saj odpira vprašanje ali je naloga upravitelja, da v vsakem primeru, ko 10% poplačilo ni doseženo ali ko se pričakuje da ne bo, vloži ugovor zoper odpust? Ker je ugovor zoper odpust možen le do konca preizkusne dobe, se torej dolžniku vzame čas in možnost poplačila dolga v času od konca preizkusa do konca stečaja. Dolžnik ima po novem tudi krajše obdobje preizkusa in zato manj časa, da pride do 10% poplačila. Prav tako ni jasno kdaj bo sodišče ocenjevalo ali je dolžnik ne glede na nedosežen prag polačila morda vseeno upravičen do odpusta. Sodišče namreč tako oceno lahko poda le ko odloča o ugovoru zoper odpust in ne pred tem ali izven tega. Če bo nižje poplačilo od 10% obvezno peljalo do vložitve ugovora zoper odpust, se sodišču obeta precej dodatnega dela v postopkih osebnega stečaja, saj zakon jasno in natančno določa pravila za obravnavo ugovora.

3.) Novela je skrajšala dolžino preizkusne dobe iz 5 na 3 leta, pri dolžnikih, ki sodijo med posebej socialno šibke dolžnike oziroma so pri njih podane posebne okoliščine, pa na 6 mesecev do enega leta. To pravilo se uporablja tako za postopke, v katerih sodišče še ni določilo preizkusne dobe, kot tudi za tiste v katerih preizkusno obdobje še ni poteklo. Za slednje prehodne določbe določajo, da lahko upravitelj ali dolžnik v roku 60 dni po uveljavitvi novele z ugovorom zahtevata skrajšanje preizkusne dobe. Ker je torej ta možnost odprta vsem dolžnikom, bo morala sodna praksa ugotoviti, kako ustrezno upoštevati skrajšanje pri dolžnikih, pri katerih preizkusna doba že teče.[1] Verjetno pa ni dolžnika, ki mu teče preizkusno obdobje in ga ne bo poiskusil skrajšati. Zakaj je zakonodajalec določil 60 dnevni rok? Za upravitelja je to jasno, saj mu zakon možnosti ugovora skrajšanja ne daje. Kaj pa dolžnik? Temu ZFPPIPP v 403. členu daje pravico do vložitve ugovora skrajšanja preizkusne dobe in to pravico lahko uveljavi vse do konca preizkusnega obdobja.

4.) Pomembna sprememba za dolžnike je tudi sprememba 409. člena ZFPPIPP, ki skrajšuje čas omejitve poslovne sposobnosti dolžnika v postopku osebnega stečaja. Po novem je dolžniku poslovna sposobnost omejena le do izteka preizkusne dobe (razen dveh izjem). Pred novelo je dolžnik lahko ostal omejeno poslovno sposoben še več let po koncu postopka odpusta obveznosti, vse do konca postopka osebnega stečaja.

Kaj torej po kratkem pregledu novele lahko zaključimo?

Za sodišče bo pretežni del sprememb povzročil veliko dodatnega dela - uveljavljanje zakonske domneve nezadostnega poplačila obveznosti in ugovori skrajšanja preizkusne dobe.

Za upnike je novela skrajšala čas za nadzor nad dolžnikom, naložila jim je vlaganje ugovorov zoper odpust, kadar ne bo 10% poplačila (praviloma) ali pa bo podano predvidevanje, da poplačilo ne bo zadostno. Vsa dodatna opravila bo upnik opravljal z enako omejenim dostopom do podatkov, kaj stečajni dolžnik v postopku sploh počne. Upraviteljem novela ne nalaga večjega nadzora nad dolžnikom, zato ga bodo lahko opravljali enako kot doslej. Če bo upravitelj želel presojo sodišča ali nižje poplačilo od zahtevanih 10% zadostuje za odpust, bo moral vložiti ugovor. Pri deložaciji dolžnika je vprašanje ali bo upravitelj res prost pri odločitvi ali dolžnika deložira v izvršbi ali to prepusti kupcu. Če bo stečajno sodišče štelo, da je deložacija v izvršbi edini način, ki dolžniku zagotovi ustrezno pravno varstvo, bodo upravitelji vodili izvršbe, torej bodo morali poleg dolžnika ustrezno nadzirati tudi delo izvršitelja.

Kaj pa dolžniki? Zgolj na papirju se jim dajejo nove obveznosti v postopku, ki naj bi jih iz polja pasivnosti prestavile v polje aktivnosti, torej v osebo, ki ji je cilj čim boljše poplačilo upnika. Ker se nadzor nad dolžniki ne spreminja, bo za njih ostal postopek enak. Vsi, ki jim je bil odpust zavrnjen zaradi kršitev, bodo pred potekom 10 let lahko poiskusili ponovno. V takih primerih se bo torej zaradi uresničitve dolžnikovih pravic verjetno vodilo precej praznih stečajev z edinim ciljem – odpustom obveznosti. Dolžniki bodo lahko uveljavljali skrajšanje preizkusne dobe. Bremenilo jih bo le pričakovano poplačilo 10%, ki jih večina stečajnih dolžnikov v postopku ne doseže. Verjetno tudi tu ne bo velikih sprememb, saj bo ob nespremenjenem nadzoru nad ravnanji dolžnika v postopku, nad nizkimi zahtevami po izpolnjevanju ostalih obveznosti v postopku, nespremenjenim načinom komunikacije z upravitelji verjetno lahko dokazljivo, da na strani dolžnika obstajajo okoliščine, ki nižje poplačilo opravičujejo.

Natančnejša pojasnila o razlogih in posledicah, ki jih posamezna sprememba novele ZFPPIPP-H prinaša, lahko preberete v Razširjenih uvodnih pojasnilih k Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (avtorici dr. Nina Plavšak, Maja Lajevec, Tax-Fin-Lex, 2023).

[1] več o možnih načinih uporabe teh določb glej ZFPPIPP z novelo ZFPPIPP-H, Razširjena pojasnila (dr. Nina Plavšak, Maja Lajevec, Tax-fin-Lex 2023), poglavje H10.5, str. 208 - 212;