IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO PLAČO 3. del Napake pri realizaciji sklepa o izvršbi, vrstni red poplačil

ZIZ v 134. členu določa odgovornost delodajalca za napake, do katerih pride pri realizaciji sklepa o izvršbi. Najpogosteje pride do napak zaradi nepoznavanja predpisov, različne sodne prakse in pritiskov dolžnikov. Za delodajlca imajo take napake hude posledice, saj mora upniku poravnati vse zneske, ki bi jih moral, a jih ni trgal dolžniku. Če upnik ugotovi, da je pri realizaciji sklepa prišlo do napake, bo sodišče delodajlcu naložilo, da upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Tak sklep je izvršilni naslov, kar pomeni, da bo upnik na njegovi podlagi proti delodajlcu, kot dolžniku vložil izvršbo. Delodajlec pa mora vedeti, da so ugovorni razlogi, ki jih v postopku lahko uveljavlja, precej omejeni (55. člen ZIZ).

Delodajalec je odgovoren tudi za pravilno upoštevanje vrstnega reda pri poplačilu prejetih sklepov o izvršbi, morebitnih sklepov o davčni izvršbi in drugih obveznosti dolžnika, torej vedno, kadar teče zoper dolžnika več postopkov. Vrstni red upnikov se določi po datumu prejema sklepa o izvršbi, zato mora delodajalec voditi evidenco prejetih sklepov. Pogosta so vprašanja glede vrstnega reda upravno administrativne prepovedi in kako ravnati v primerih, ko delodajalec prejme več sklepov na isti dan, znesek plače pa ne zadošča za poplačilo vseh. Dodatne težave povzroča tudi pravilno upoštevanje prednostnih in absolutno prednostnih terjatev. Absolutno prednostne se poplačajo pred vsemi ostalimi izvršbami in tudi pred upravno izplačilno prepovedjo (npr. izvršba za izterjavo zakonite preživnine). Prednost pri poplačilu imajo tudi sklepi o davčni izvršbi, a ne vsi, le tisti, ki se nanašajo na davčno obveznost.