Dve odločitvi Ustavnega sodišča pomembni za vse, ki uporabljate ZIZ - 65. in 169. člen ZIZ

1. Odločba Ustavnega sodišča številka U-I-179/21-14 z dne 26.5.2022 – drugi stavek tretjega odstavka 169. člena ZIZ

Odločitev:

Drugi stavek tretjega odstavka 169. člena ZIZ se razveljavi.

Dosedanja ureditev v ZIZ:

Upnik v predlogu za izvršbo izbere izvršilno sredstvo in če so izpolnjeni pogoji, sodišče izda sklep o izvršbi v skladu z upnikovim predlogom. To pomeni, da sodišče praviloma dovoli izvršbo s tisim sredstvom in/ali predmetom izvršbe, ki ga izbere upnik. ZIZ v 169. členu daje dolžniku možnost, da lahko pri izvršbi, ki je dovoljena na njegove nepremičnine, v osmih dneh po prejemu sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugo dolžnikovo nepremičnino (preusmeritev izvršbe). Sodišče opozori dolžnika na to možnost že v sklepu o izvršbi. Dolžnikov predlog za preusmeritev izvršbe vroči sodišče upniku (drugi odstavek 169. člena ZIZ), ki se o njem lahko izjavi. Posebej ZIZ ureja tako možnost dolžnika v primeru, ko se v izvršbi prodaja stanovanje ali stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom in gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti in sedmi odstavek 169. člena ZIZ). Sodišče o predlogu dolžnika za preusmeritev izvršbe odloči po tem, ko se upnik o predlogu izjavi oziroma, ko poteče rok za izjavo. ZIZ v drugem stavku tretjega odstavka 169. člena določa, da zoper odločitev sodišča o predlogu dolžnika za preusmeritev izvršbe ni pritožbe.

Predlagatelj je zoper ta del tretjega odstavka 169. člena ZIZ (da zoper odločitev sodišča o predlogu za preusmeritev izvršbe ni pritožbe) vložil zahtevo za oceno ustavnosti. Meni, da je pravica dolžnika, da predlaga izvršbo na drugo nepremičnino ali z drugim izvršilnim sredstvom bistvena varovalka dolžnika pred prodajo njegovega doma. Predlagatelj meni, da tvori skupaj z odlogom izvršbe taka možnost jedro zakonske obrambe dolžnikove pravice do doma. Dolžnik možnosti pritožbe zoper odločitev sodišča nima in zavrnitev njegovega predloga lahko pomeni zanj neutemeljeno izgubo doma.

Razlogi Ustavnega sodišča:

Zoper odločitev sodišča o predlogu dolžnika za preusmeritev izvršbe, ki teče na njegovo nepremičnino, na drugo sredstvo ali na drug predmet izvršbe, ni pritožbe. Pritožbe zoper odločitev sodišča nima ne dolžnik (zoper zavrnitev njegovega predloga za preusmeritev) in ne upnik (zoper ugoditev dolžnikovemu predlogu za preusmeritev izvršbe). Ustavno sodišče je pri odločanju o vloženi zahtevi za presojo ustavnosti najprej odločalo ali izključitev pravice do pritožbe pomeni poseg v človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ustavno sodišče zapiše: ”da je popolno izključitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper oblastno odločitev o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih treba razumeti kot poseg v človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.” Ustavno sodišče je pri odločanju tehtalo na eni strani interes po hitrem in učinkovitem izvršilnem postopku (23. člen Ustave), ki se realizira z izklučitvijo možnosti vložiti pritožbo, tako za dolžnika, kot za upnika. Zapiše, da taka ureditev res pripomore k večji hitrosti in učinkovitosti izvršbe. Na drugi strani pa taka ureditev stranko postopka popolnoma prikrajša za pravno sredstvo. Ustavno sodišče opozori, da je pravica do pritožbe ena od temeljnih pravic posameznika. Odvzem te pravice je zato očitno nesorazmeren s koristjo, tj. s pospešitvijo izvršilnega postopka, do katere naj bi zaradi nemožnosti pritožbe prišlo. Ustavno sodišče je odločilo, da je izpodbijani drugi stavek tretjega odstavka 169. člena ZIZ v neskaladju s 25. členom Ustave in ga je razveljavilo.

2. Odločba Ustavnega sodišča številka U-I-189/21-12 z dne 26.5.2022 – tretji odstavek 65. člena ZIZ

Odločitev:

Ustavno sodišče je odločilo, da je tretji odstavek 65. člena ZIZ v kolikor se nanaša na izvršbo na premičnine, v neskladju z Ustavo (prvi odstavek izreka odločbe). Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od objave odločbe (drugi odstavek izreka odločbe). Tretji lahko do odprave protiustavnosti začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na določeno premičnino ni dopustna, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega dalje, do konca izvršbe (tretji odstavek izreka odločbe).

Dosedanja ureditev v ZIZ:

Odločitev Ustavnega sodišča se nanaša izključno na primere, ko tretji vloži ugovor tretjega in se ta nanaša na premične stvari, ki so bile zarubljene v izvršbi.

ZIZ v 64. členu daje tretjemu, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, možnost, da lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in zahteva, da se izvršba na ta predmet izreče za nedpustno (ugovor tretjega). Tak ugovor lahko tretji vloži do konca izvršbe. Sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora tretjega vroči upniku v odgovor (tretji in četrti odstavek 64. člena ZIZ). Če upnik na ugovor tretjega ne odgovori ali izjavi, da mu ne nasprotuje, sodišče izvršbo ustavi (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Če upnik izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor tretjega zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). V tem primeru sodišče o ugovoru ne odloča vsebinsko, saj za zavrnitev ugovora tretjega zadostuje, da mu upnik nasprotuje. Tretji mora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (tudi od odločitve, da ugovor ni utemeljen – peti odstavek 64. člena ZIZ), začeti pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. S tožbo na nedopustnost tretji zavaruje svojo pravico na predmetu izvršbe. Če tretji rok zamudi, sodišče tožbo zavrže. V zadevi, ki jo je obravnavalo Ustavno sodišče bi moral predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti tožbo tretjega zavreči, kot prepozno. Ker je menil, da je ureditev v neskladju s 33. členom Ustave, je vložil zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 65. člena ZIZ.

Razlogi Ustavnega sodišča:

Predlagatelj se je v obrazložitvi zahteve za oceno ustavnosti skliceval na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-44/18 z dne 7.11.2019. Ta govori o roku za uveljavljanje izločitvene pravice v stečajnem postopku in Ustavno sodišče je v obrazložitvi povzelo odločitev in nosilne razloge iz te odločbe (B.-II.). Ustavno sodišče je v nadaljevanju presojalo nujnost časovne omejitve za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, kot je določena v 65. členu ZIZ. Pri tem je tehtalo varstvo različnih pravic v postopku (točka 15. obrazložitve). Ustavno sodišče pri tretjem odstavku 65. člena ZIZ tehta ustavno dopusten cilj hitrejše in učinkovitejše izvršbe, ki je povezan z zagotavljanjem pravic upnika do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in s pravico tretjega do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Smisel ugovora tretjega in tožbe na nedopustnost izvršbe je možnost tretjega, da ohrani tiste pravice na predmetu izvršbe, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile. Ustavno sodišče meni, da 30 dnevni prekluzivni rok, ki ga določa ZIZ za začetek pravde na nedopustnost izvršbe na premičnine, posega v pravico tretjega do zasebne lastnine. Pri tem je pomembna primerjava teže posledic posega v to pravico tretjega, z vrednostjo zasledovanega cilja oziroma s pričakovanimi koristmi, ki jih tak poseg prinese. Tretjim mora biti v izvršbi dana realna in učinkovita možnost za zavarovanje njihovih premoženjskih pravic. Sodišče pojasni, da je rok za vložitev tožbe na nedopustno izvršbe zelo kratek in, da tretji zaradi poteka roka izgubi možnost pravnega varstva svojih pravic. V takem primeru se njegove premičnine prodajo v izvršbi. Sodišče meni, da možnost vlaganja izločitvenih tožb (tožba na nedopustnost izvršbe) tudi po poteku roka ne bi bistveno prizadela interesov upnika za hitro in učinkovito izvršbo.Sodišče zaključi, da poplačilo upnikove terjatve ni ustavno dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik - tretji (20. točka obrazložitve). Ustavno sodišče zapiše, da je kot posledico te ureditve mogoče pričakovati več odlogov izvršbe na predlog tretjega (tretji le z odlogom lahko zadrži prodajo zarubljene premičnine, na katero se tožba na nedopustnost nanaša). Ker so pogoji za odlog izvršbe na predlog tretjega zahtevni (73. člen ZIZ), po mnenju Ustavnega sodišča nova ureditev ne bo prinesla bistveno več zastojev v izvršbi in tudi učinkovitost izvršbe zaradi nove ureditve ne bo bistveno ogrožena.