• majalajevec

COVID-19 IN POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA IN ODPUSTA OBVEZNOSTI

Čas epidemije je vsem precej spremenil ritem življenja - večina dela od doma, večina bistveno manj, kot pred krizo, vsi se z upanjem, da hitro mine, prebijamo iz dneva v dan. Prosti čas namenjen druženju s prijatelji in pohajkovanju po pomladni naravi je zamenjala TV, knjiga, najpogosteje računalnik. Prisilni ‘prosti čas’ in kup predpisov, ki so povezani z dnevnim in poslovnim življenjem nas sili, da dnevo in natančno spremljamo, kaj se dogaja. Večina se zaveda resnosti situacije in dejstva, da smo v njej vsi skupaj, kar nas spodbuja, da po svojih močeh poskušamo pomagati. Naloga pred katero se je znašla Vlada je izjemno zahtevna, kompleksna in predvsem je brez ‘muštra’, kako bi bilo najbolje. Z zanimanjem spremljam sprejete predpise in posameznike, ki pišejo o njih, o idejah, kako bi zadeve lahko urejali in, ki z nasveti in razlagami pomagajo pri razumevanju že sprejetih in predlaganih ukrepov. V tem zapisu se omejujem le na postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Gre za moja razmišljanja in moje razumevanje predpisov, ki že veljajo in tistih, ki so v fazi sprejemanja in iskanje, kaj pomenijo za dolžnika in upnika v postopku osebnega stečaja.

Najprej zakonska podlaga

V Uradnem listu RS je bil dne 28.3.2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), skrajšano ZZUSUDJZ. V drugem členu določa čas veljavnosti - ukrepi veljajo do prenehanja razlogov, kar ugotovi s sklepom Vlada RS, vendar najdlje do 1. julija 2020. V tretjem členu določa, da roki v sodnih zadevah, razen v nujnih ne tečejo. Nujne zadeve določa 83. člen Zakona o sodiščih, ki v 8. točki drugega odstavka med njimi navaja tudi prisilno poravnavo in stečaj. ZUSUDJZ je v 4. členu pooblastil predsednika Vrhovnega sodišča, da lahko odloči, da tudi zadeve, ki sicer spadajo med nujne (2. in 5. do 9. točke 83. člena Zakona o sodiščih), ne štejejo za nujne zadeve. Nadalje je dal zakon v času izrednih razmer sodniku oziroma predsedniku senata pooblastilo, da lahko iz razlogov naštetih v 1. členu ZUSUDJZ izključi javnost celotne ali dela glavne obravnave. Osebni stečaj, kot nujen postopek je torej po tem zakonu tekel. Večjih težav pri tem ni bilo, saj je to informatiziran postopek, poslovanje med upraviteljem in sodiščem teče po elektronski poti, prav tako komunikacija med sodiščem in odvetniki. Poenostavi ga še način vročanja sodnih pisanj, saj se večina vroča z objavo na spletnih straneh Ajpesa (122. člen ZFPPIPP). Vročitev po pravilih ZPP pride v poštev v predhodnem postopku (123. člen ZFPPIPP), v osebnem stečaju pa se osebno vročajo le tista pisanja za katera zakon to izrecno določa. Zdrava pamet pove, da se tista opravila, ki so lahko potencialno nevarna za udeležence niso opravljala, kar izhaja tudi iz namena sprejete zakonodaje.

Dne 28.3.2020 je Vlada objavila osnutek Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemeije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga poimenujejo kar COVID-19, jaz pa ga bom v nadaljevanju poimenovala Osnutek. Gre za obsežen dokument (nekateri ga imenujejo Mega Zakon), z dodatnimi ukrepi (poleg že sprejetih zakonov), s katerimi se preprečujejo oziroma blažijo posledice virusa za prebivalstvo in za gospodarstvo in s katerim se ureja skoraj vse segmente življenja. Osnutek govori tudi o izvršbi in stečaju in sicer pod točko 21. govori o insolvenčnih postopkih (95. - 98. člen), pod točko 19. (92. in 93. člen) pa o izvršbi in osebnem stečaju.

Devetnajsta točka Osnutka ima naslov Izvršba in osebni stečaj, vendar je vsebina tega dela za postopek osebnega stečaja silno skopa. V 92. členu Osnutek pove, da so prejemki, ki so izplačani po tem zakonu izvzeti iz izvršbe in davčne izvršbe (1. odstavek) in, da so ti prejemki izvzeti tudi iz stečajne mase (2. odstavek). ZFPPIPP določa (389. člen), da se tudi v postopku osebnega stečaja uporabljajo pravila 101. člena ZIZ, torej so prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe izvzeti tudi iz stečajne mase. Osnutek torej razširi nabor zneskov, ki ji določa 101. člen ZIZ, na prejemke, ki so dolžniku izplačani po Osnutku. Naslednji člen (93. člen Osnutka) govori o odložitvi izvrševanja sklepov o izvršbi in o zadržanju izvrševanja sklepov o davčni izvršbi, kar ne velja za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Te terjatve so že sedaj prednostne terjatve.

Pa poglejmo naprej: v 95. členu Osnutek določa dodatni položaj insolventnosti, kot neizpodbojno domnevo. Šteje se, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta domneva bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov po tem zakonu. Ta člen se nanaša tudi na podjetnika in zasebnika, nad katerima teče postopek osebnega stečaja in je namenjen varstvu položaja zaposlenih. 96. člen Osnutka govori o obveznostih poslovodstva (te sicer določa 38 in 39. člen ZFPPIPP) v primerih, ko je insolventnost nastala, kot posledica epidemije. V 97. členu Osnutka je določeno, kako je z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, ki pa za stečaj nad potrošnikom ne velja. 98. člen Osnutka govori o pravicah delavcev pri jamstvenem skladu, takrat, kadar je zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečaja. Tudi ta člen ni namenjen stečaju potrošnika.

Ob takem besedilu Osnutka in predpostavki, da je bil ob njegovi objavi stečaj še nujen postopek (83. člen Zakona o sodiščih), bi upnik lahko vložil predlog za začetek postopka, pa tudi dolžnik ni bil omejen v pravici, da vloži predlog za začetek osebnega stečaja in odpusta. To je spremenila odredbo predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30.3.2020 (Su 315/2020) s katero je v skladu s pooblastili 83.a člena Zakona o sodiščih odredil, da med nujne zadeve med drugimi ne sodi več stečaj in prisilna poravnava.

Možne posledice ureditve

V nadaljevanju bom na kratko pogleda kaj ti predpisi pomenijo za udeležence postopka osebnega stečaja.

Postopek osebnega stečaja se začne na predlog upnika ali dolžnika in se deli na predhodni in glavni postopek. Predhodni se začne z vložitvijo predloga in konča z izdajo sklepa o tem predlogu, glavni pa se začne z izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Zaradi prej omenjene Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča se v obdobju izrednih razmer postopki osebnega stečaja ne na predlog upnika in ne na predlog dolžnika, ne bodo začeli. Upniki niso prav pogosti predlagatelji postopka osebnega stečaja (obveznost plačila začetnega predujma), vendar pa imajo v določenih primerih interes, da se postopek začne. Čas v katerem upnik ne more predlagati začetka postopka osebnega stečaja, zanj pomenil zastoj oziroma odložitev unovčenja in poplačila, za večino upnikov pa v tej fazi tudi bojazen, da bo dolžnik v vmesnem času prosto razpolagal s svojim premoženjem. V tem času se zoper dolžnika ne bo začela niti izvršba, tiste, ki že tečejo pa se bodo po pravilu 93. člena Osnutka, odložile. Če bo dolžnik v vmesnem času razpolagal s svojim premoženjem, ga bodo po začetku postopka doletele sankcije iz 391. člena ZFPPIPP. Res pa je, da vsi postopki za izpodbijanje dolžnikovih ravnanj zavlečejo stečajni postopek, ni nujno, da so uspešni in zmanjšajo višino sredstev za poplačilo upnikov.

Po sedanji ureditvi (2.4.2020) se stečaj in odpust ne začne, tudi če je predlagatelj dolžnik. Dolžnik vloži predlog za začetek stečaja, ker je insolventen in ker mu je odpust dolgov edina rešitev. Pogosto vlagajo predloge, da se rešijo izvršb, predvsem rubežev in izvršiteljev. Po sedanji ureditvi sodišče o morebitnih vloženih predlogih ne bo odločalo in ker tudi izvršbe v tem času ne bodo tekle, je na mestu bojazen, da bi dolžnik v tem času lahko razpolagal s svojim premoženjem (prostim premoženjem). Za dolžnika so predlagane rešitve dobre (za tistega, ki je v resni stiski in tistega, ki ni), za upnike pač ne.

Kaj pa se dogaja z dolžniki, ki so v postopkih osebnega stečaja in odpusta?

Dolžnike, ki so v času epidemije že v stečajnem postopku in zoper katere teče odpust obveznosti, Osnutek zakona naslavlja zelo omejeno. Osnovni namena osebnega stečaja je unovčenje celotnega dolžnikovega premoženja zaradi poplačila upnikov. Odpust obveznosti je drugotnega pomena in je namenjen zgolj vestnemu in poštenemu dolžniku, po poteku določene preizkusne dobe. Sodišče v postopku osebnega stečaja zoper dolžnika, ki je zaposlen izda sklep o izterjavi stalnih prejemkov (393. člen ZFPPIPP) in sklep o zasegu denarnega dobroimetja (394. člen ZFPPIPP). Sodišče ju vroči dolžniku in dolžnikovemu dolžniku, torej delodajalcu in banki pri kateri ima dolžnik odprt račun. Zaseg se opravlja ob upoštevanju omejitev iz 101. in 102. člena ZIZ. Kot sem rekla pa se Osnutek zakona ne nanaša na postopke osebnega stečaja, ki tečejo, saj jih ne odlaga tako, kot odlaga izvršbo (93. člen Osnutka). Dejstvo, da ti postopki ne štejejo več med nujne postopke, po mojem mnenju ne posega v del, ki se nanaša na zaseg prejemkov stečajnega dolžnika pri delodajalcu in pri banki, torej bi moral ta del teči nemoteno naprej. Stečaj je po svoji naravi res izvršilni postopek in je generalna izvršba nad dolžnikovim premoženjem. A sklep, ki ga sodišče izda v stečajnem postopku na podlagi 393. in 394. člena ZFPPIPP ni sklep o izvršbi za katerega bi lahko veljalo pravilo iz 93. člena Osnutka. Zato tudi ni podlage, da bi se zaseg, ki se vrši v osebnem stečaju lahko odložil, tako, kot se na podlagi izrecne določbe 93. člena Osnutka, odlaga izvršba. Taka dikcija Osnutka, ki prezre, da obstaja tudi postopek osebnega stečaja, pomeni sledeče: izvršilni dolžnik v času, ki ga pokriva Osnutek, prosto razpolagal s svojimi sredstvi (po Osnutku se izvršba odloži). Dolžniku v postopku osebnega stečaja pa bosta morala delodajalec in banka tudi v času, ki ga pokriva Osnutek, opravljati zaseg do višine omejitev, ki jih določa 102. členu ZIZ in z omejitvijo, ki jo dodatno določa 92. člen Osnutka.

Razloga za tako razlikovanje med dolžnikom v izvršbi in dolžnikom v osebnem stečaju ni in menim, da to tudi ni bil namen predlagatelja. Res zelo široka interpretacija 93. člena Osnutka bi lahko odložila tudi izvrševanje sklepov v osebnih stečajih. Vlada je bila na to opozorjena in, če ta del ne bo ustrezno dopolnjen, bo odločitev kako ravnati z enim in drugim dolžnikom prepuščena delodajalcu in banki. Oba bosta v nezavidljivem položaju - na eni strani zaradi pritiska stečajnega dolžnika (izvršilni dolžnik je pokrit z 93. členom Osnutka), na drugi zaradi preteče sankcije iz 3. odstavka 393. člena ZFPPIPP (posledice napak pri realizaciji).

Osnutek zakona v prvem odstavku 92. člena nadalje določa, da so vsi prejemki, ki so izplačani na podlagi tega zakona (Osnutek) izvzeti iz izvršbe, prav tako iz stečajne mase (92. člen Osnutka). Ker se je tek izvršilnih postopkov odložil za čas veljavnosti Osnutka, za izvršbo to vprašanje niti ni več relevantno - izvršba na dolžnikove prejemke in denarna sredstva se v času veljavnosti teh ukrepov, ne opravlja, torej dolžnik v izvršbi razpolaga s svojimi prihodki. Po mojem mnenju pa enako ne velja za dolžnike v osebnem stečaju. Kot rečeno Osnutek ne odlaga izvrševanja sklepov o zasegu in izterjavi, ki so izdani v osebnem stečaju. Če drži, da omejitev iz prvega odstavka 93. člena Osnutka (odložitev izvrševanja sklepov o izvršbah) za osebni stečaj ne velja, potem za dolžnike v osebnem stečaju še vedno veljajo omejitve iz 102. člena ZIZ, ki določa, kaj dolžniku v postopku osebnega stečaja od plače ostane.

Kateri so prejemki o katerih govori 92. člen Osnutka? Je to krizni dodatek iz 33. člena in temeljni dohodek iz 34. člena Osnutka, ali sem sodi tudi povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki so na čakanju in tistih, ki ne delajo zaradi višje sile (21. člen Osnutka)? Iz namena Osnutka bi bilo zaključiti, da so vsi trije, čeprav izplačilo nadomestila plače ni prejemek dolžnika, ampak gre za povračilo delodajalcu, torej je vprašanje če ga lahko štejemo za prejemek o katerem govori 92. člen, ki je izvzet iz izvršbe in stečajne mase.

Še eno vprašanje glede obravnavanja dolžnikov v postopku osebnega stečaja se mi postavi, ki je relevantno le ob predpostavki, da drži moj zaključek, da se prvi odstavek 93. člena Osnutka ne nanaša na sklepe o izterjavi in zasegu, izdane v osebnem stečaju. Zaposleni, ki so v postopku osebnega stečaja in v času epidemije ne delajo, ker so na čakanju ali ne delajo zaradi višje sile, so po Osnutku upravičeni do prihodkov, ki se bodo verjetno vsi šteli za prejemke izvzete iz zasega. Tem dolžnikom torej za obdobje, ki ga pokriva Osnutek v stečaju (ob predpostavki, da za stečaje prvi odstavek 93. člena ne velja), ostane celotno plačilo. Tistim zaposlenim stečajnim dolžnikom, ki ves čas izrednih razmer redno delajo, gre poleg plače še krizni dodatek. Za te dolžnike je torej ta krizni dodatek (200,00 Eur, 33. člen Osnutka) edini prejemek, ki je v skladu z Osnutkom izvzet iz stečajne mase (2. odstavek 92. člena ZFPPIPP). Za vse ostale prejemke (plača) takega dolžnika veljajo pravila omejitev pri zasegu, ki jih določa 102. člen ZIZ. Temu stečajnemu dolžniku bo torej ostalo 76% minimalne plače + krizni dodatek + dodatek za vzdrževane družinske člane, če jih ima. Stečajna masa dolžnika, ki v času kriznih razmer dela, se bo torej polnila s presežkom nad prejetih 76% njegove plače, stečajna masa dolžnika, ki je na čakanju ali ne dela zaradi višje sile, se ne bo polnila, saj so vsi njegovi prejemki izvzeti iz zasega, saj so prejemki po tem Osnutku.

To, da stečaji v času izrednih razmer ne tečejo (posledica odredbe predsednika Vrhovnega sodišča) ima še dodatne vplive na položaj strank v stečajnih postopkih (to velja tako za osebne stečaje, kot tudi stečaje pravnih oseb). Če smo pozitivni in verjamemo, da bodo ukrepi trajali kratek čas, zadeva ni kritična, je pa vseeno problematična. Kar nekaj je stečajnih zadev v katerih je bilo premoženje dolžnikov že prodano in kupnina plačana (npr. ena od bank iz naslova že prodanih nepremičnin v stečaju in v izvršbi čaka na delitev kupnin in ji leži na računih sodišč in upraviteljev preko 2,1 mio EUR!). Nerazumno je, da se v tem času z delitvijo kupnine čaka, saj je to obratni kapital, v tem trenutku za vse subjekte na trgu precej pomemben. Na dolžnikov položaj delitev kupnine nima nobenega vpliva (razen, če je njegov dolg nižji od sredstev namenjenih delitvi), za upnika pa je v tem času izjemnega pomena. Izjemni pomen teka teh postopkov bi z vidika reševanja gospodarstva moralo voditi tudi sodišče pri določitvi nenujnih zadev. Delitev kupnine ne pomeni izključno poplačilo upnika, ampak tudi poplačilo drugih stroškov stečaja, plačilo upravitelja za opravljen delo. V določenih stečajih so potencialni kupci vplačali varščine, pa sedaj tudi ti postopki stojijo. Stojijo tudi vse prodaje, čeprav stečaj (enako izvršba) pozna prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb, ki neposrednega stika med udeležnci ne predvideva. Ko že govorim o prodaji ne morem mimo vprašanja, kdaj bo sodišče vzpostavilo elektronsko prodajo? Od ideje sodišča o uvedbi tega načina prodaje (izvršba), do danes je množica malih komercialnih ponudnikov idejo že realizirala in take prodaje uspešno opravljajo.

Opozorila bi še na težavo s katero se bodo v vmesnem času srečali dolžniki. Gre za dolžnike, ki so uspešno zaključili postopek odpusta obveznosti in teče le še stečaj. Začetek osebnega stečaja pomeni omejitev dolžnikove poslovne sposobnosti (386. člen ZFPPIPP). Tudi če je zaključen odpust in dolžnik čaka le še na izdajo sklepa o končanju stečaja, je njegova poslovna sposobnost omejena in bo omejena do konca postopka. Ta omejitev ima precejšen vpliv na dolžnika, še posebej v krizni situaciji, v kateri smo. Sodišče po končanem odpustu obveznosti banki in delodajalcu stečajnega dolžnika pošlje sklep o ustavitvi zasega in izterjave (410. člen ZFPPIPP). Banka kljub temu obdrži interno blokado na dolžnikovem računu ves čas, dokler postopek osebnega stečaja ni pravnomočno končan. Omejitev poslovne sposobnosti dolžniku preprečuje, da bi si povečal limit, da bi vzel kredit, da bi si odprl trajnik, da bi imel nov račun, da bi postal sp ali da bi odprl podjetje. Taka omejitev po tem, ko je odpust končan za upnika ne prinaša nobene dodane vrednosti, dolžnika pa brez potrebe še naprej omejuje. Če te omejitve pogledamo na hitro, se nam zazdi, da niso življenskega pomena, če pa se postavimo v kožo dolžnika, v tem negotovem času, pa morda so, sploh če razumnega razloga za njih ni.

Na koncu

Nisem navdušena nad idejo, da so se tudi stečaji in prisilne poravnave znašle v naboru nenujnih postopkov (niti nad ureditvijo, da večina postopkov ne teče). Situacija je izredna in dobro je, da se iz nje kaj naučimo. Odvetniška zbornica Slovenije je opozorila, da je mogoče čas za resno informatizacijo sodstva, ki bi tudi v dani situaciji omogočila tek večine postopkov. Iz preteklosti vemo, da zastoj v postopku, tudi če traja le nekaj mesecev, vpliva na vse, ne le na stranke konkretnega postopka. In vpliva na dolgi rok.

38 views

Recent Posts

See All

030 691 881

©2018 by Izvršba in stečaj. Proudly created with Wix.com